APDEJT.si

Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Po poročanju nevladne organizacije je Iran v letu 2025 izvedel že najmanj 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 17 letih. Organizacija je to označila za "kampanjo množičnega ubijanja" v iranskih zaporih, katere cilj je širjenje strahu v družbi. Samo v zadnjem tednu so obesili najmanj 64 ljudi, kar je povprečno več kot devet na dan.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

V provinci Sindh v Pakistanu je več kot 35.000 staršev zavrnilo cepljenje svojih otrok proti otroški paralizi. UNICEF pa je napovedal, da bo v zvezni državi Katsina v Nigeriji v okviru integrirane kampanje cepljenja proti otroški paralizi, ki je predvidena za oktober 2025, cepil 2,3 milijona otrok. V Nigeriji je UNICEF začel tudi projekt cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki cilja na 4 milijone otrok v Katsini.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Sushila Karki, nekdanja glavna sodnica Nepala, je prisegla kot nova začasna premierka države. To se je zgodilo po protivladnih protestih, ki so državo pahnili v krizo in zahtevali 51 življenj. Zaradi korupcije in neenakosti je prišlo do nasilnih protestov generacije Z.

V Nepalu potekajo protesti, ki jih vodi generacija Z, usmerjeni proti korupciji in nepotizmu, podobno kot nedavni protesti v Bangladešu. Protestniki zahtevajo novo politično ureditev in imenovanje voditelja za boj proti korupciji za začasnega voditelja države. Vzporedno s tem je Akhilesh Yadav v Indiji opozoril na možnost izbruha podobnih protestov, kot v Nepalu, če bo prišlo do "kraje glasov" s strani volilne komisije in vlade.

Število smrtnih žrtev protestov v Nepalu, ki jih vodi generacija Z, je naraslo na 51. Med mrtvimi so tudi zaporniki, ki so bili ubiti med spopadi z nepalskimi varnostnimi silami med ali po pobegu. Nepalci po svetu so obsodili nasilje in organizirali spominske slovesnosti, pri čemer so vlado obtožili brutalnosti.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Rabi Laxmi Chitrakar, žena nekdanjega nepalskega premierja Jhalanatha Khanala, je umrla, potem ko so protestniki v Katmanduju zanetili požar na njunem domu. Protestniki naj bi jo ujeli v hiši, preden so jo zažgali. Kitajska je medtem pozvala vse strani v Nepalu k enotnosti in ponovni vzpostavitvi reda po nasilnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.